Citati avtorja Miklavž Komelj

»O nasprotju med antično predstavo poezije in sodobno zavestjo o poeziji, ki jo je kapitalizem postavil na družbeni rob.«

»o nasprotju med antično predstavo poezije in sodobno zavestjo o poeziji, ki jo je kapitalizem postavil na družbeni rob«

»Preseženje jezika / ni isto / kot uničevanje jezika.«

»Ta češnja tiho / stoji celo leto in / potem zacveti.«

»Nesmrtnost in smrtnost / se ne izključujeta nič bolj kot to, / da lahko rečem Da / in tudi Ne.«

»In tudi če mi glas vseh ljudi / reče: 'Povsod je kaos, reda ni, / nikjer ga več ni,' rečem: 'V meni jè.'«

»Ko Boštjan Kavčič govori o svojem kiparstvu, se mi ves čas kaže kot nekdo, ki v svoji umetnosti išče stik z davnimi sakralnimi tradicijami – ne na način imitiranja starih oblik, ampak z izredno živim, seizmografsko občutljivim prisluškovanjem duhovnim dogajanjem današnjega časa, ki ga lahko poskušamo zares razumeti samo, če poiščemo njegova skrita gibala.«

»In kaj, če je svoboda / v tem, kar ne velja / za svobodo?«

»Tvoja misel je čista, / če je tvoj duh res tvoj.«

»Resnična govoricaje tista, ki vzdrži,da je njena resnica,kjer govorice ni.Brez razvozlavanja vozlov,brez iskanja poti domov.Tragedija je spev kozlov,ne spev bogov.«

»Pot je nepremična. / Popolna statičnost.«

»Za Simčiča je bistveno, da tisto, kar se je v popolni samoti znašlo zunaj vsega, razume in postavi v božji red.«

»V tem zapisu bom skušal spregovoriti o tej neobhodnosti, ki se zdi na prvi pogled paradoksna...«

»Hierarhijo Komelj vidi kot ples tančic.«

»Ničesar noče delati na pamet, obenem pa prepušča podobo izpiranju.«

»Ko tako za vsako potezo išče mimetično oporo, tako obenem kaže, kako ni v tem, kar imamo za opore, v resnici nobene opore.«

»In kaže tudi, kako to, kar doživljamo kot figuralnost, vznika iz principov, ki jih imamo za abstraktne, in se vrača k njim.«

»Po besedah pesnika, pisatelja in umetnostnega zgodovinarja Miklavža Komelja, ne gre za dela, za katera bi se zanimala umetnostna zgodovina.«

»Hrastoveljske freske so stare več kot 500 let, ampak ko se z njimi sreča ustvarjalen pogled, jih, ko jih gleda, tudi sam oblikuje; te risbe nam kažejo ta proces oblikovanja.«

»Njegove risbe lahko vidimo kot potovanja po prostorih, ki jih odpirajo hrastoveljske freske.«

»Njegova subtilna, nežna risba, izurjena tudi v ilustraciji, ohranja avtorske značilnosti, toda obenem sledi obrisom figur Janeza iz Kastva in jim daje v novem času še novo življenje.«

»Muceve risbe niso pretenciozne, k freskam, ki so ga nagovorile, ne postavlja komentarjev.«

»A njegova risba je zelo eksaktna: v njegovih risbah je čutiti tisto intenzivnost doživljanja, v kateri ni ničesar poljubnega; zato ima tudi vsak nerazložljiv vzgib, ki je vodil potezo, nekje svoj natančen pomen.«

»Kot bi bile te risbe skrajno koncentriran poskus, kako odkriti neznano logiko, ki je na delu za na videz absurdnimi pojavi.«

»Knjiga, ki se, če je izročena ognju, ne spremeni.«

»Jaz pa hočem reči besedo, ki bo tako nova, da ni moglo vesolje niti za hip vzdržati brez nje.«

»Ljubila sem njegovo ljubezen ...«

»Ko gledaš proti severu: gora ti poljublja čelo.«

»Prstne odtise sem, ko so bili odtisnjeni, izgubil.«

»Joj, voda, ki umivaš nekoga, ki se v tebi utaplja!«